Sluzba prevajalca tarna

Prevajalec je ženska s filološko izobrazbo, ki lahko zaradi znanja vsaj dveh jezikov ustni izraz ali besedilo, ki je bilo ustvarjeno iz izvornega jezika, prevede v ciljni jezik. Postopek prevajanja ne zahteva samo učenja besedila in umetnosti besedila, temveč tudi komunikacijsko sposobnost, da svoje bistvo artikulira v drugem jeziku. Zato je poleg jezikovnih kompetenc v pisarni dobro razvitega prevajalca v zasebnem delu odlično tudi široko znanje in sposobnost hitrega črpanja informacij in prevajanja. Prevajalec mora poleg visokih vsebinskih kompetenc vzbuditi tudi zaupanje na obeh straneh komunikacije.

Tolmač olajša komunikacijoTolmač prosi, da olajša komunikacijo s prevajanjem priporočenega ali znakovnega jezika, kar omogoča pogovor med dvema sogovornikoma, ki ne moreta opraviti pogovora v tem enem jeziku. Med tolmaškimi storitvami v Varšavi, ki so povezane s tolmačenjem, sta posebej priljubljena simultano in zaporedno tolmačenje. Sočasnost je prevajanje redno brez predhodno pripravljenega besedila, ki se prenaša hkrati z mnenjem govorca. Velika sestanka in konference so najpogostejša situacija, ko se uporablja simultano tolmačenje. Tolmač gre v zvočno izolirano kabino, kjer skozi slušalke posluša govor sogovornika in hkrati naredi prevod, ki ga udeleženci dogodka poslušajo prek slušalk.

Konsekutivno tolmačenje, vse manj znanoKonsekutivni prevajalec ima nekoliko lažjo nalogo, saj si zapisuje govor po posebnem sistemu komentarjev in šele nato predvaja besede govorca v ciljnem jeziku. Takrat je bil celoten način tolmačenja. Danes gre torej za pot, ki se izpodriva s hkratnim tolmačenjem, ki se zahvaljujoč široki paleti tehnik vse pogosteje pojavlja. Izkazalo se je tudi, da je konsekutivno tolmačenje praktično, saj zaradi odpuščanja v roku, ki je potreben za snemanje izjave, daljši čas igra pomembno besedilo v ciljnem jeziku. Medosebne lastnosti, potrebne za tolmačevo pisarno, so popoln spomin, odlična koncentracija in sposobnost dela pod pritiskom.